Izobraževanje

POLETNA ŠOLA DESIGN+SCIENCE: RAZISKOVANJE PRESEČIŠČA OBLIKOVANJA IN ZNANOSTI ZA RAZUMEVANJE PARAINTELIGENCE

Objavil PiNA 24 julija, 2023

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT) v sodelovanju z Oddelkom za oblikovanje vizualnih komunikacij Umetniške akademije v Splitu, Inštitutom Joanneum Univerze uporabnih znanosti v Gradcu in Cankarjevim domom smo uspešno zaključili tretjo edicijo mednarodne večdisciplinarne poletne šole Design+Science.

Šola je potekala od ponedeljka, 10. julija 2023, do petka, 14. julija 2023.

Poletna šola Design+Science je že tretje leto spodbujala raziskovanje in eksperimentiranje na presečišču oblikovanja in različnih znanstvenih področij pod vodstvom priznanih strokovnjakov. Tokrat se je v Ljubljani zbralo 18 udeleženk in udeležencev iz celega sveta (Kolumbija, USA, Brazilija, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Nemčija, Italija, Slovenija), ki so raziskovali temo parainteligence.

Izraz “para” pomeni “onkraj” ali “poleg” in v kontekstu inteligence se nanaša na vrsto inteligence, ki obstaja onkraj tistega, kar se običajno priznava kot inteligenco. Vključuje pojme, kot so intuicija, kreativnost in čustvena inteligenca, ki jih pogosto spregledamo v tradicionalnih definicijah inteligence. Umetna inteligenca, po drugi strani, se nanaša na inteligenco, ki jo prikazujejo stroji, programirani za simulacijo človeških kognitivnih funkcij, kot so učenje, sklepanje in reševanje problemov. Inteligenca je kompleksen in večplasten koncept, ki presega zgolj kognitivne sposobnosti. Na primer, tudi glive, kot je sluzasta plesen Physarum polycephalum, kažejo inteligentna vedenja, kot so navigacija, spomin in prilagajanje. Na letošnji poletni šoli smo s kombinacijo predavanj, razprav in praktičnih delavnic prenovili definicijo inteligence, da bi bolje razumeli in napovedali, kako se bo razvijala ter kakšne posledice bo imela za človeška in nečloveška bitja na tem planetu.

Dogodek je v Cankarjevem domu otvoril državni sekretar Ministrstva za kulturo, Matevž Čelik Vidmar. Stuart Walker je osvetlil pomen trajnostnega oblikovanja, Eray Sertaç Ersayin pa je govoril o pomenu oblikovanja za svet. Otvoritvenemu delu je sledil glasbeno-vizualni recital Tomaža Groma. V torek smo obiskali Divačo in začeli dan z ogledom Divaške jame. Sledil je prispevek Ustvarjalnega laboratorija Krater Gaje Mežnarić Osole in Danice Sretenović ter meditacijski spehod na temo inteligence gliv: Meditacija o sporah in mrežah, umetnice Saše Spačal. V sredo se je Uroš Krčadinac dotaknil umetniških in oblikovalskih projektov, ki uporabljajo orodja umetne inteligence, prof. dr. Matevž Pogačnik pa je orisal ustvarjanje multimedijskih vsebin s pomočjo umetne inteligence in predstavil kritičen razmislek in izzive, ki jih le ta prinaša. V četrtek sta znanstvenica Laura Tripaldi in umetnica ter kuratorica Eva Fischer predstavili prispevka inteligenci materialov na nanoravni in področju umetne inteligence v umetnosti, razstavah in kuratorstvu.

Zadnji dan je bil namenjen predstavitvam projektov. Pod mentorstvom Emila Kozoleta, Nejca Praha, Sigrid Bürstmayr in Ivice Mitrovića so nastali štirje projekti: The Interspecies Podcast, Supreme species simulator, The Ghost of the Divača cave, Resonance Revealed.

Boštjan Botas Kenda, soustanovitelj poletne šole, je povedal: “Raznolikost podstrukture ali področij znotraj teme poletne šole vsako leto predstavlja nedoločnost opisa pričakovanega rezultata. Združevanje dveh entitet, da nastane tretja, je proces samorazvoja. Ker smo platforma, ki zagotavlja pogoje za razvoj, se ne opredeljujemo v smislu nadzora, temveč se osredotočamo le na povratno informacijo in komentarje.”

Borut Jerman, predsednik PiNE, soustanovitelj poletne šole je o poletni šoli dejal: “Poletna šola D+S je ključna za soočanje s kompleksnimi družbenimi izzivi, ki presegajo več sektorjev. Spodbuja celovito razumevanje in učinkovite rešitve ter goji empatijo do različnih perspektiv in potreb. S spodbujanjem sodelovanja in usklajevanja med različnimi sektorji zmanjšuje konflikte in neželene posledice ter zagotavlja večjo povezanost pri sprejemanju odločitev, ki temeljijo na empatiji in razumevanju. S kombinacijo virov, strokovnosti in perspektiv spodbuja inovativne in interdisciplinarne rešitve, ki se osredotočajo na temeljne vzroke, ne pa zgolj simptomov. Poleg tega postavlja empatijo kot vodilno načelo za spodbujanje sočutja in enakosti pri soočanju s družbenimi izzivi.”