Na posvetu “Komuniciranje učinkov kohezijskih projektov” osmišljali, kako projekte kohezijske politike v Sloveniji bolje približati javnosti

V sklopu projekta Kohezija za vse, smo v Osrednji Knjižnici Otona Župančiča, Ljubljana, organizirali prvi posvet na temo komuniciranja učinkov kohezijskih projektov in v družbi predstavnic in predstavnikov ministrstev, občin, inštitutov, društev, zavodov, univerz in drugih upravičencev kohezijskih projektov, spodbudilo razpravo o pomenu komuniciranja učinkov kohezijskih projektov, saj je kohezijska politika ena od glavnih politik EU, namenjena spodbujanju trajnostnega razvoja, zaposlovanja, konkurenčnosti ter socialne in gospodarske kohezije med regijami.

Gašper Kavšek, vodja programov na Generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno in urbano politiko, je izpostavil, da je Slovenija do sedaj »prejela okoli 12 milijard evrov,« za njo pa je komuniciranje kohezijskih projektov strateškega pomena, “saj mora javnost vedeti, da so bila v projekt vključena evropska sredstva, da se poveča prepoznavnost tovrstnih projektov, komuniciranje kot tako pa pomaga tudi pri splošni prepoznavnosti ter podpori EU.« Kohezijska sredstva vsako leto podprejo številne projekte v Evropski uniji in konkretno vplivajo na lokalne skupnosti in življenja najširše možne javnosti, pri čemer doda, »da je projekte potrebno komunicirati tako, da so razumljivi vsem državam članicam. Kljub temu, da se izgubi regionalna specifičnost, imajo projekti velik doseg, saj si ljudje lahko lažje predstavljajo, kaj se v dogaja v drugih regijah.«

Pogosto pa so učinki kohezijskih projektov v javnosti premalo zastopani in vidni. Vodja projekta Kohezija za vse in strokovna sodelavka Kulturno izobraževalnega društva PiNA, Nena Bibica, je izpostavila: »Kohezijska politika je prisotna v praktično vseh slovenskih občinah, z njeno pomočjo smo zgradili bolj zeleno infrastrukturo. Z njo pomagamo tudi mladim, da se osamosvojijo, krepimo znanja in kompetence, potrebna za boljše vključevanje posameznikov na trg dela, krepimo medgeneracijska sodelovanja in povezujemo skupnosti. Zato je pomembno, da se o projektih in njihovih učinkih dovolj govori, saj jo tako državljanke in državljani boljše razumejo in se s tem tudi lažje vključujejo v nastanek prioritet za prihodnje perspektive. Kot vsaka politika je tudi kohezijska politika bolj učinkovita takrat, ko so državljanke in državljani vključeni v njen razvoj.«

Prisotni strokovnjaki so se strinjali, da je javnosti neznan že sam izraz kohezijska politika, zanimanje za teme pa je treba bolj aktivno spodbujati. Dr. Zarja Muršič, komunikatorka znanosti: »Bolj kot da predstavljamo samo številke in učinke, ki jih želimo s projektom doseči, se je treba osredotočiti na dvig zanimanja za te teme. Pomembno je vedeti, da nagovarjamo različno javnost in da ima vsak različno znanje o tej temi, zato temo razložimo na razumljiv način.«

Klavdija Operčkal, Nacionalna koordinatorica za komuniciranje skladov EU v Sloveniji je izpostavila, da je pomembna prisotnost na terenu in predstavila nekaj dobrih praks komuniciranja EU skladov: »Veliko je primerov dobrih praks, na primer kolesarske poti in trajnostna mobilnost. Vzemimo tragično zgodbo poplav 2023, kjer je bil dober primer komuniciranja, kjer je organ upravljanja aktivno in hitro pristopil k pridobivanju sredstev EU. To je bilo najbolje sprejeto na terenu, saj je hitra pomoč najboljša pomoč. Dober primer učinkovite komunikacije, kjer smo vključili lokalne akterje in ciljno publiko, je bil tudi projekt ‘road trip’, v katerega smo vključili mlade, ki so snemali obiske lokacij ali atrakcij in posneli svoje izkustvo. Ljudje so se počutili del te zgodbe, pri njih je vzbudilo željo, da tudi sami obiščejo te atrakcije.«

Posvet je vodila Nataša Briški, svetovalka za strateško komuniciranje in upravljanje z družbenimi omrežji ter novimi medijskimi platformami. 

V zadnjem delu posveta so udeleženke in udeleženci delili nekaj lastnih predlogov za izboljšanje vidnosti projektov kohezijske politike. Kot pomembno navajajo sodelovanje z lokalno skupnostjo, sodelovanja na terenu, odprto poslušanje, jasnejšo komunikacijo. Pomembno je deliti vsebine, ki so zanimive javnosti, prav tako pa dogodki v živo, pri čemer ima velik vpliv kakovostna organizacija dogodka. 

Posvet so izvedli v okviru projekta Kohezija za vse, ki ga izvajajo Kulturno izobraževalno društvo PiNA, RTV Slovenija (Regionalni RTV center Koper-Capodistria) in Za in proti, zavod za kulturo dialoga. Projekt sofinancira Evropska komisija – DG Regio.