SPOZNAJTE JOVANO, KI S SVOJO KREATIVNOSTJO PRISPEVA H GRAFIČNIM DIZAJNOM PiNE

PiNA se neprestano razvija in raste, zato velikokrat potrebujemo tudi podporo na različnih področjih. Kmalu bo eno leto, odkar smo v svojo ekipo sprejeli Jovano, ki s svojo kreativnostjo, energijo in svežino prispeva h grafičnim dizajnom, ki krasijo tako naša družbena omrežja, spletne strani, kot tudi plakatna mesta in promocijske materiale, ki jih prejmete številni med vami. 

Ker vsaka nova oseba s seboj prinese novo znanje, izkušnje ter ideje, in ker je bil že čas, da jo predstavimo tudi vam, smo ji zastavili nekaj vprašanj, njene odgovore pa delimo spodaj.

Uživajte v branju.

Kako si se spoznala s PiNO in kaj ti PiNA predstavlja?

PiNO sem spoznala preko študijskega projekta Dolgoživost, na ALUO. Sama sem ustvarjala kratki animirani film z naslovom Pravica do smrti – ni tako morbidna zgodba, kot se morda sliši. 🙂 V drugi fazi projekta, ko smo se pripravljali na razstavo v Mali galeriji Banke Slovenija, pa se je del PiNI-ne ekipe pridružil projektu in tako sem spoznala Boruta, Ano, Majo in Markota. PiNA mi predstavljala prostor kjer živijo vrednote, ideje in projekti, ki spodbujajo ter gradijo boljši in prijaznejši svet.

Kako kot grafična oblikovalka vidiš zgodbo PiNE?

Sama vidim PiNO prej kot človek, šele nato kot grafična oblikovalka. Tudi sama želja, da se pridružim PiNIni zgodbi je izhajala iz težnje, da s svojim znanjem, delom in energijo podpiram projekte, ki so skladni z mojimi vrednotami ter pogledi na svet. Iz te perspektive vidim PiNO kot nekoga, ki se zavzema za boljšo, pravičnejšo, prijetnejšo, strpnejšo in bolj raznoliko družbo. V bolj ustvarjalnem jeziku pa bi PiNO opisala kot pisano, dinamično, odločno, a obenem še vedno organsko-mehko organizacijo. 🙂

Česa se najbolj veseliš pri delu s PiNO?

Predvsem, da s svojim znanjem, delom in časom podpiram pozitivne zgodbe kakršne ustvarja PiNA – v svojem delu čutim smisel, če vem, da to podpira nekaj dobrega in pristnega. Če tega ni, imam problem. 🙂 Poleg tega pa tudi to, da doživim kako izgleda sistem organizacije kot je PiNA – kjer je veliko več sestavnih delov kot pa le grafično oblikovanje. In seveda, da delam in se družim z zaposlenimi, ki držijo tovrsten sistem “pokonci” – odprt in sproščen kolektiv, ki zelo dobro opravlja svoje delo.

Kaj želiš doprinesti PiNI?

Upam, da še eno fajn osebo v ekipi! 🙂 Profesionalno pa svoje veščine in znanje, ki lahko pomagajo, da PiNIni projekti vizualno zaživijo in dosežejo čim širšo publiko. Od časa do časa, pa upam, da v PiNO pripeljem kako inovativno in svežo idejo na področju oblikovanja, ki bo vzbudila veselje ter radovednost tako med zaposlenimi, kot tudi med širšim občinstvom.

Kje misliš, da bi lahko bila PiNA bolj inovativna?

Hmmm … Vsebinsko PiNA pokriva res veliko področij, tako da je vprašanje zaenkrat še (pre) težko. Bom z odgovorom še malo počakala, da se izprazni začetniški zagon spoznavanja organizacije in privre kakšna ideja na plano.

Kaj je najbolj zanimivo čitivo, ki si ga prebrala v zadnjem času?

Hmm … Knjiga, ki sem jo prebrala pred kratkim in mi je resnično zlezla pod kožo je bila Kradljivka knjig (Markus Zusak). Uživala pa sem tudi ob branju kar cele številka revije Outsider #35, na temo muzejev. Pa naj še omenim, da me na mesečni ravni v digitalni obliki zelo razveseljuje Creative Voyage newsletter. Priporočam vsem kreativcem.

Kako misliš, da bi lahko grafični oblikovalci skrbeli za bolj trajnostne prakse v komuniciranju?

Predvsem kritičen in iskren odnos do svojega dela ter skrb, da niso materiali, ki jih oblikujemo zgolj sami sebi namen. Menim, da velikokrat delamo samo zato, ker je nekaj logično/enostavno/splošno sprejeto/ipd., brez, da bi še enkrat preizprašali namene, cilje in posledice našega delovanja. Tega se tudi sama še učim … Torej, na prvem mestu bi poudarila, da moramo zmanjšati nepotrebno in k temu spodbujati tudi svoje naročnike. Namreč, zelo močno verjamem, da imamo oblikovalci odgovornost, da o sustainable praksah ozaveščamo tudi naše stranke in trg. Saj smo stroka, ki s svojim delom dejansko (fizično) puščamo sporočila v širšem okolju, vzgajamo publiko. Če pa gremo v bolj prefinjeno smer sustainable praks, je tukaj še premišljen izbor materialov, vrst barv, št. barv, uporaba “upcycled” rešitev, če to ni možnost – “recycled”, …itd.

Kateri segment tvojega dela ti povzroča največ preglavic?

Iskanje ravnotežja med nasprotujočimi si stališči; med kritičnostjo in pragmatičnostjo; med  kreativnostjo in praktičnostjo, med samozavestjo in prilagodljivostjo, itd. S temi nasprotujočimi idejami imam preglavice tudi v zasebnem življenju. Ne moreš z glavo skozi zid. Kdaj je koristno odločno izraziti mnenje, kdaj pa je bolje malo počakati in se morda prilagoditi situaciji. Včasih ocenim situacijo pravilno, včasih pa ne. Iskanje ravnovesja je verjetno eden izmed poglavitnih življenjskih izzivov – na vseh področjih.

Jovana, najlepša hvala za tvoje odgovore in kreativno energijo, ki jo prinašaš v našo ekipo.