CAFÉ EVROPA: MLADI IN DEZINFORMACIJE

V četrtek, 21. marca 2024, smo v sodelovanju z Univerzo na Primorskem izvedli Café Evropa, na temo mladih in dezinformacij. 

Zagotovo se vsi strinjamo, da smo v današnjem svetu preplavljeni z informacjami. Vsebine se objavljajo ciljno, algoritmi dobro vedo kaj nas zanima in nas poznajo ‘še boljše’ kot poznamo same sebe. Nastajajo informacijski mehurčki, mediji pa nam že vnaprej ponujajo novice za katere je večja verjetnost, da jim bomo verjeli. Kako lahko človek danes sploh še prepozna resnično od lažne novice?

V prvem delu dogodka sta v družbi moderatorke Nataša Briški, vpoglede v to, z nami delila Žana Erznožnik (Razkrinkavanja Oštro,) in dr. Tomaž Grušovnik. 

Žana je povedala, da je pri vseh informacijah tako, da če oseba nečemu ne želi verjeti in čeprav ima vse dokaze na pladnju, temu preprosto ne bo verjela in obratno. Dodala je, da bi bilo potrebno osebam, ki jim je že bilo dokazano, da širijo dezinformacije, omejiti ali celo prepovedati deljenje vsebin. Govorila pa je tudi o tem, da je na portalu Razkrinkavanja prvi kriterij za odločitev preverbe vsebine ta, da preverijo novice, ki so v javnem interesu in se tičejo vseh državljanov, drugi pa glede na doseg vsebine in če ta dosega večje število ljudi, se lotijo preverjanja. 

Dr. Tomaž je povedal, da obstajajo prepričanja, da smo ljudje transparentna in nezmotljiva bitja, ampak to žal ne drži. Velik problem laži ni le to, da se nekdo na podlagi tega lahko okoristi, pač pa, da ta praksa začne spodkopavati zaupanje v komunikacijo in posledično ljudje kmalu ne bodo verjeli nobeni informaciji več, s tem pa se izgublja tudi zaupanje v najrazličnejše institucije.

Za konec sta oba podala nasvete, kako postati bolje medijsko pismeni:

“Medijska pismenost bi morala postati obvezen predmet v šoli, enako pomemben kot matematika, saj bi ljudje morali sami znati iskati informacije na spletu. Potrebno je tudi čimveč brati, predvsem knjige, razmišljati in se pogovarjati. Na žalost je danes v poplavi socialnih omrežij tega vse manj, zato bi bil moj nasvet, da naj ljudje vzpostavijo pogovor z nekom s komer se ne strinjajo, saj se bodo tako naučili izraziti svoje mnenje. Hkrati pa naj se naučijo uporabljati brezplačna orodja za prepoznavanje dezinformacij.”

• Žana Erznožnik

“Vse se začne že z vrednotami, ki se vzpostavijo v družini, pomembna je klima staršev in domače učno okolje. V šolo ne bi smeli vključevati digitalizacije, saj je to še edini prostor, kjer se lahko ohranja tradicionalno znanje kot je pisanje na roko in branje.”

• Dr. Tomaž Gruševnik

V drugem delu pa je Žana Erznožnik v praksi pokazala kako se lahko sami lotimo prepoznavanja dezinformacij na spletnih objavah ter vsebinah. Predstavila je dve orodji s katerima to lahko naredimo – Google reverse image search, kjer Google zazna podobne fotografije in TinEye, ki išče fotografije, ki so bile kadarkoli objavljene na spletu. Poleg tega pa je si lahko pomagamo tudi z iskanjem strokovne literature, objavljene na uradnih straneh.