CIVIC EU – VKLJUČEVANJE MLADIH V ODLOČEVALSKE PROCESE

V okviru projekta CIVIC EU – Young civic monitors for the future si prizadevamo aktivirati mlade in jih usposobiti za spremljanje javnih strategij in politik ter aktivno vključevanje v njihovo pripravo. V sodelovanju z Zavodom TiPovej!, smo vključili šest mladih oseb, ki so preučili in kritično ovrednotili Strategijo za mlade Mestne občine Ljubljana (MOL). Po raziskovalnem delu so pripravili tudi priporočila za izboljšanje strategije. Povzetek in rezultate spremljanja ter pripravljena priporočila, ki so jih pripravili mladi iz Slovenije, Romunije, Italije, Grčije in Latvije, si lahko ogledate v Poročilu in Poročilu o spremljanju.

Po pripravi poročila smo nadaljevali s spodbujanjem sodelovanja med mladimi in MOL. Organizirali smo dva pripravljalna dogodka, katerih namen je bil dodatno raziskati mnenja mladih ter jih predstaviti občinskim predstavnikom, ter mladinski dialog, kjer so mladi skupaj s predstavniki nevladnih organizacij in odločevalcev pripravili konkretne predloge za izboljšanje razmer.

Prvi pripravljalni dogodek

Prvi dogodek je bil razdeljen na dva dneva. Prvi dan je potekal v prostorih Mestne hiše v Ljubljani, kjer se je zbralo 35 študentov. Predstavili smo projekt in poudarili pomen vključevanja mladih v spremljanje javnih politik. Predstavnica MOL je predstavila strukturo občine in trenutno strategijo za mlade. Mladi raziskovalci, ki so bili vključeni v projekt, so nato predstavili rezultate analize strategije, pri čemer so izpostavili ključna področja: projekti in programi – poudarek na podeželski mladini; programske mreže; potrebe mladih v mestni občini Ljubljana ter podjetništvo in inovativnost. Dogodek se je zaključil z aktivno participacijo udeležencev, ki so sodelovali in delili svoje poglede na izzive na teh področjih.

Drugi dan dogodka so mladi raziskovalci predstavili rezultate in dopolnila predstavnikom občine ter nevladnih organizacij. S tem so opozorili na področja, ki bi jih bilo treba izboljšati v prihodnji strategiji.

Drugi pripravljalni dogodek

Drugi dogodek je bil osredotočen na izzive mladih v ruralnih delih Ljubljane, saj je analiza pokazala, da je to področje najbolj problematično. Organizirali smo dva poglobljena pogovora s 25 mladimi taborniki in skavti iz ruralnih območij. Razpravljali smo o težavah, s katerimi se soočajo, ter o možnih izboljšavah. Obravnavali smo teme, kot so preživljanje prostega časa, prometna povezava in želene dejavnosti na podeželju. Poleg tega smo jih tudi povprašali kaj lahko Mestna občina Ljubljana naredi zanje.

Pridobljeni odgovori so bili zbrani v pripombe in priporočila in predani predstavnikom krajevnih skupnosti.

Mladinski dialog

Na mladinskem dialogu, ki je potekal v dvorani Dijaškega doma Tabor, se je zbralo 35 udeležencev, med njimi mladi, predstavniki nevladnih organizacij in odločevalci. Po kratki predstavitvi poteka projekta in doseženih aktivnosti ter rezultatov poglobljenih pogovorov z mladimi, smo v pogovor med udeleženci nadaljevali ob omizjih.

V manjših skupinah smo razpravljali o izzivih, s katerimi se soočajo mladi na območju obrobja MOL, svojih pričakovanjih za prihodnost, ter kaj lahko naredi občina, da jim omogoči bolj kakovostno odraščanje. 

Mladinski dialog je bil izjemna priložnost za neposredno izmenjavo mnenj med mladimi in odločevalci. Mladi so imeli priložnost predstaviti svoj pogled na trenutno stanje ter prispevati k oblikovanju prihodnje strategije za mlade. Predstavniki MOL so namreč zagotovili, da bodo priporočila mladih v čim večji meri vključili v pripravo nove strategije za mlade.

Priporočila mladih Mestni občini Ljubljana

Programi za mlade

• Mladinske organizacije in organizacije za mlade naj skozi svoje programe ponujajo različne možnosti za preizkušanje in spoznavanje novega ter učenje samostojnosti, tako z vidika skrbi za samega sebe (kuharske veščine, samooskrbnost…), vidika medosebnih odnosov (socialne veščine), kot tudi razvoja veščin za zaposlovanje in aktivno sodelovanje v družbenem življenju.
• Dejavnosti organizacij naj potekajo tudi na obrobju mestne občine, ne le v centru. 
• Dejavnosti mladinskih organizacij in drugih ponudnikov naj zagotavljajo tudi možnosti kariernega svetovanja za mlade.

Prostori za mlade

• Občina naj podpira in spodbuja oblikovanje avtonomnih prostorov mladih, kjer bo potekalo nestrukturirano mladinsko delo. Prostori naj omogočajo druženje, izvajanje programov različnih organizacij, igranje družabnih iger in podobno. Smiselno bi bilo, da so ti prostori v bližini obstoječih odprtih prostorov oziroma se iz njih razvijejo z dodajanjem kontejnerjev, mobilnih / modularnih hišk ali mobilnih mladinskih centrov. Mladi predlagajo tudi souporabo javnih prostorov (šol) v lokalnih okoljih, v času, ko niso v uporabi za svoje osnovne namene.
• Mobilni mladinski centri naj razširijo svojo prisotnost na območja Rakove jelše, Šentvida in Sostra. 
• Občina naj vztraja pri politiki odprtih športnih igrišč, saj ta v svojih okoljih ponujajo priložnost za druženje in športne dejavnosti, ki mlade povezujejo.

Stanovanja in infrastruktura

• Poseben izziv predstavljajo možnosti za samostojno bivanje v Ljubljani. Stanovanj na trgu ni, najemnine so zelo visoke. Mladi primerno stanovanje v mestu pogosto vidijo kot osnovo za iskanje zaposlitve, s tem pa se ustvarja začaran krog med pomanjkanjem stanovanj in pomanjkanjem dela. Kot dobro rešitev prepoznavajo stanovanja za mlade na Gerbičevi in želijo širitve tovrstnih možnosti.
• Več stanovanj znotraj obvoznice, pri najemu katerih bi imeli prednost mladi, saj bi na ta način močno izboljšali dostopnost mladih do možnosti, ki jih ponuja središče občine.
• Krepitev mreže ponudnikov prehrane in dobrin na območjih v okolici srednjih šol in fakultet.
• Študentska prehrana je z boni dobro urejena, ponudba pa je zgoščena predvsem na središče mesta, manjka pa jo na območju fakultet v okolici ZOO ter Tehnološkega parka. Univerzitetno območje v okolici ZOO tudi nima trgovin, tako da so študenti odvisni od uporabe prodajnih avtomatov.

Potniški promet

• Prilagajanje LPP potrebam skupnosti v obliki pogostejših povezav ter podaljšanje obratovanja prog, ki vozijo na obrobje mesta. Predlagali so tudi pocenitev prevozov za mlade ter širitev mreže javnega prevoza z uvedbo drugih prevoznih sredstev oziroma prevozov (avtobus na klic, shuttle izven obvoznice, več busov kot je 3G).
• Prilagajanje delovnega časa lokalov oziroma prostorov, kjer mladi lahko čakajo na jutranje vlake in avtobuse.
• Širitev mreže BicikeLJ v oddaljenejše predele. Sogovorniki so v smer proti Sostrem predlagali štiri konkretne možne lokacije novih postajališč.
• Širitev mreže za souporabo vozil (Avant2Go).

Aktivacija in ozaveščanje

• Informiranje in ozaveščanje o prostorih in aktivnostih za mlade. Informirani so tisti, ki se sami potrudijo. Želeli bi si več informacij na točkah, kjer se zadržujejo (avtobusne postaje, oglasne deske gasilskih domov).
• Spodbuda mladih za vključevanje v društva tudi na obrobjih – “da to ni samo za stare’’
• Širitev kanalov obveščanja mreže L’MIT in sprotno prilagajanje trendom uporabe digitalnih tehnologij med mladimi (npr. oblikovanje Instagrama – Lj dogodki – kjer bi bili zapisani razni dogodki).

Duševno zdravje

• Občina naj si prizadeva za kakovostno, celostno in hitro pomoč na področju duševnega zdravja.
• Občina naj podpira programe, ki omogočajo dostop do (za uporabnike) cenejše oziroma brezplačne psihološke pomoči.

Več o pripravljeni priporočilih si lahko preberete v poročilu Živeti v Ljubljani, živeti na podeželju.

Projekt je sofinanciran strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.