SPREMEMBA, USTVARJALNOST IN MORJE: SPOZNAJTE NOVO PROSTOVOLJKO MICHELO

Ob koncu meseca marca se je naši ekipi pridružila nova prostovoljka Michela iz Italije. Ob začetku nove dogodivščine na PiNi smo ji zastavili nekaj vprašanj, njene odgovore pa delimo z vami:

Nam lahko zaupaš nekaj o sebi in svoji izobraževalni poti?

“Moje ime je Michela, stara sem 27 let in prihajam iz Italije. Leta 2019 sem na ISIA Urbino diplomirala iz grafičnega oblikovanja in vizualnih komunikacij, pozneje, leta 2023, pa sem na isti univerzi zaključila magistrski študij ilustracije in pisala magistrsko nalogo o temnem turizmu v mestu Termoli, kjer živim. V življenju sem živela in študirala v številnih različnih krajih: Termoli, Vasto, Urbino, Pescara, Bergamo in Torino. Rada pravim, da moje korenine izvirajo iz moje radovednosti do sveta, ki se širijo z vsakim novim krajem, ki ga obiščem, in dopolnjujejo mojo nenehno spreminjajočo se osebno zgodovino.”

Kaj si želiš pridobiti s prostovoljso izkušnjo?

“Poklicno upam, da se bom izboljšala kot grafična oblikovalka in poglobila svoje znanje na neznanih področjih, kot sta fotografija in spletno oblikovanje. Ob tem pa komaj čakam, da izstopim iz svoje cone udobja, spoznam nove zanimive ljudi, ne le na PiNI, ampak tudi med drugimi prostovoljci, in da mi bodo nove izkušnje predstavljale izziv. Prav tako komaj čakam, da raziščem mesto Koper, spoznam njegovo zgodovino, in tako lahko na svoj spisek obiskanih mest dodam še eno mesto osebnega raziskovanja in razvoja.”

Česa se najbolj veseliš?

“Komaj čakam, da se lotim novih projektov in se preizkusim ne le kot grafična oblikovalka, ampak tudi kot oseba. Sprememba mesta in okolja se morda zdi zahtevna, vendar komaj čakam, da vidim, kaj mi življenje v Kopru omogoča in ponuja. Čeprav me je strah sprememb, je to stvar, po kateri najbolj hrepenim. Veselim se, v kakšno obliko se bom prelevila med svojo izkušnjo.

Veselim se, začetka različnih projektov, ki jih imam v mislih. Z veseljem bi pripravila drugo edicijo sejma ilustratorjev imenovanega, „The Sun“, ki ga je prejšnja ESE prostovoljka Chiara ustvarila med svojo prejšnjo prostovoljno izkušnjo, rada pa bi ga izvedla tudi z dvoletno revijo, v kateri bi predstavljali nacionalne in mednarodne ustvarjalne ume, da bi našli nov način pripovedovanja o našem sedanjem času. Prav tako bi rada sodelovala pri drugem osebnem projektu, ki vključuje mestne arhive in meščane: z intervjuji in arhivskimi dokumenti želim natančno opredeliti vlogo morja pri razvoju in identiteti mesta. Ne nazadnje komaj čakam, da bom lahko prispevala k tekočim in prihodnjim projektom PiNE, in da bom našla zanimive in pristne načine za ustvarjanje vizualnega pripovedovanja zgodb.”

Na katerem področju boš delovala? Od kod zanimanje za to področje?

“Delala bom na področju ustvarjalnosti, natančneje grafičnega oblikovanja, ilustracije in vizualnih komunikacij. Že kot otrok sem v umetnosti našla način, kako sporočiti svoje misli in vizijo, ko sem odraščala, pa sem odkrila, da lahko s pomočjo oblikovalskega procesa te ideje uredim in jih sporočim svetu. Lepota in dostopnost sta zame politično dejanje, grafika pa mi pomaga dati novo obliko temu, kar obdaja mene in druge.”

Kaj prinašaš s seboj na PiNO?

“Na PiNO prinašam hurikan ustvarjalnih idej, ki jih bom prispevala za prihodnje projekte, veliko željo biti del večjega sistema, ki ima enake vrednote kot jaz, in doktorat s področja spletnih Memov.”

Kaj te je spodbudilo, da si se odločila za prostovoljsko izkušnjo na PiNI?

“To je moja prva selitev v tujino in ne bi mogla biti bolj navdušena. Za prostovoljno delo, sta me spodbudila dva glavna razloga, prvi je poslanstvo organizacije: „omogočiti individualno in kolektivno rast za trajnostno, izpolnjujoče in radovedno sobivanje“. Ta posebna vrstica je zame naredila čar, saj imam podobne vrednote, ki me vodijo kot osebo in strokovnjakinjo. Drugi razlog je povezan s prvim in se nanaša na enega od mojih osebnih projektov: Rada bi raziskala mestne arhive, da bi našla razlike in podobnosti med zgodovino Termola in Kopra, natančneje vlogo morja v njegovem razvoju. Nato bi rada ustvarila vizualno identifikacijo kraja in njegovih prebivalcev, tako kot sem to storila s Termolijem v svoji magistrski nalogi, da bi pustila sled sedanjosti.”

Ali so pred tabo tudi kakšni izzivi?

“Med izkušnjami si bom kot oblikovalka prizadevala najti dobro ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Ustvarjalnost in ideje potrebujejo prostor, da se razvijejo, in velikokrat sem zaradi svojega perfekcionizma izgorela. Toda v tem letu na PiNi se bom po najboljših močeh poskušala naučiti, kako dati svojim idejam prostor za razvoj, in si postavila boljše meje. Prepričana sem, da mi bo zaradi novega okolja in pomoči sodelavcev ta cilj uspel.”

Bi želela deliti kakšno misel, zapis, citat, ki ti je še posebej pri srcu?

“How do I explain to my wife that when I look out the window I’m working?” – Joseph Conrad

Vid je eno od čutil, ki jih v vsakdanjem življenju uporabljam največ. Ko me prosijo za avtoportret, se je nemogoče narisati brez velikih okroglih očal, ki jih nosim na obrazu, orodja, ki mi ne le pomaga opazovati svet, ampak tudi metaforično predstavlja moj odnos do njega. Rada opazujem, kar me obdaja, in to prevajam z jeziki vizualne komunikacije, rada pa se ozrem tudi navznoter in nazaj, da bi odkrila, kaj žene ljudi, da pustijo svoj pečat na svetu. Na okolico gledam skozi filter neskončne radovednosti in pogled uporabljam kot večni vir navdiha. Kako naj ljudem razložim, da ko gledam skozi okno, delam?

Hvala Michela, da smo te lahko boljše spoznali. Dobrodošla na PiNO.