EMILIJA BLAUZDYTĖ: “ŽE PRVI DAN SEM VEDELA, DA MI BO PROSTOVOLJNO DELO TUKAJ VŠEČ”

“Prijazno okolje in zelo dober kraj za rast ter ustvarjalni razvoj” so besede, s katerimi je naša prostovoljka Emilija opisala našo organizacijo. Prav tako kot Diana se nam je v sklopu Evropske solidarnostne enote pridružila pred dvema mesecema. Z njo se je sestala naša praktikantka Anika in sproščen pogovor o njeni dosedanji izkušnji prostovoljstva strnila v spodnji zapis. 

26-letno dekle iz Litve, se je po študiju grafične tehnologije odločila odpotovati v tujino,  novi dogodivščini naproti. Pove, da se je na prostovoljski poti znašla že pred izkušnjo na PiNI. “Kot prostovoljka sem se udeležila taborov za otroke, različnih dogodkov in delovala pri različnih organizacijah, sodelovala pa sem tudi v programih izmenjav.”

Prostovoljstvo, kot sama omenja, je priložnost, s katero pridobiš izkušnje, novo znanje in poznanstva. Zanjo izbira prostovoljstva na PiNI ni bila težka, saj je iskala organizacijo, ki se ukvarja tudi s področjem multimedije. “Na tem področju imam nekaj izkušenj. Ko sem iskala prostovoljsko organizacijo, sem si želela izvedeti več o multimediji. PiNA ima to področje dobro razvito, zato sem bila mnenja, da je to dober razlog za izbiro.”

Prvi odhod v tujino 

Kot najbolj ‘strašen’ del te izkušnje omenja sam odhod v tujino. Potrebovala je veliko poguma, volje in moči, da se je podala v “neznano”. Kljub temu, da jo je bilo strah, si je rekla: “Če ne bom šla zdaj, ne bom šla nikoli. Zato sem se podala v to. Prepričana sem, da če se ne bi odločila zdaj, bi ostala v svoji coni udobja, tako pa sem zbrala pogum in odpotovala.” 

Pričakovanja, da ali ne?

Pred samim prihodom ni imela visokih pričakovanj do gostujoče organizacije. Pomembne informacije je pregledala na naši spletni strani in družbenih omrežjih, a več kot toliko, pravi, da se ni poglobila. Sama, in ne na podlagi zapisanih informacij, si je želela ustvariti pristno podobo in mnenje kako delo poteka, kakšni so odnosi ter kako se bo v organizaciji počutila. “Že takoj prvi dan sem vedela, da mi bo prostovoljno delo tukaj všeč. Ljudje so zelo sproščeni in so naju z Diano zelo dobro sprejeli. Res se veselim videti, kako bo to leto potekalo in kako se bodo odnosi med nami razvili.”

Na PiNI je posameznik sprejet in slišan

Prostovoljno delo na PiNI Emilija opisuje kot raznoliko, sproščeno in zabavno. Navdušena je nad možnostmi, ki ji PiNA kot organizacija ponuja. Sama se trenutno ukvarja z grafičnim oblikovanjem, kjer izpopolnjuje svoje predhodno znanje, se je pa na novo srečala s snemanjem videoposnetkov, postprodukcijo in montažo. Omenja tudi dogodke, na katerih je delovala kot fotografinja. Že v svojih študijskih letih se je srečala s fotografijo, vendar se je v zadnjih dveh mesecih naučila še boljšega razumevanja fotoaparata. Želi si izboljšati in dopolniti svoje znanje na tem področju. Meni, da je PiNA zelo odprta in prijazna organizacija, z raznolikimi priložnostmi za delo. Prav tako pa organizacija, v kateri bi se vsak posameznik počutil sprejet in slišan. 

Njen običajen dan, če lahko temu rečemo tako, saj, kot sama pravi, je vsak dan drugačen, se začne z odhodom v pisarno. Ob prihodu pozdravi celotno ekipo, in, kot smo od izvedeli že od Diane, se Emilija trudi pri sporazumevanju v slovenščini. Zdi se ji zanimivo in se želi naučiti vsaj nekaj povedi v jeziku, ki jo vsakodnevno obkroža. Običajno delo prične z grafičnim oblikovanjem ali pa razmišljanja o novih idejah za naš Tik Tok (@pinakoper), na katerem sta z Diano aktivni v zadnjem obdobju. Večkrat se udeleži kakšnih delavnic ali dogodkov, kjer ustvarja fotografije, če ima čas, jih kasneje v dnevu tudi uredi.  

Po zaključenem “delovniku” na PiNI se rada udeleži različnih umetniških delavnic, odide na jogo ali pa si privošči daljši sprehod ob morju. “Zelo mi je všeč center Kopra, majhne ulice, polne zanimivih fasad, lončnic in barv.” Plaža v Žusterni pa je tudi eden od njenih najljubših kotičkov v Kopru, kjer se lahko zjutraj sprosti ali pa opazuje sončni zahod. 

Odpre ti obzorja

Večkrat lahko zasledimo, kako izmenjave in podobni programi prostovoljstva odpirajo poglede. Emilija pove: “Tovrstni programi omogočajo res veliko. Veliko se naučiš in veliko novih stvari izveš. Spoznaš nove ljudi in se izpopolniš kot oseba.” 

Obrneš se lahko na vsakogar 

Način dela in komuniciranja v organizaciji je drugačen, kot je bila navajena. “Bolj je sodobno, veliko več je oseb v enem prostoru, ki med seboj komunicirajo ter istočasno sodelujejo in opravljajo svoje delovne naloge,” pove. Presenetilo jo je to, da ima priložnost vprašati za pomoč kogarkoli, ne zgolj eno osebo, ki bi bila “odgovorna” za nalogo. 

Za zaključek pove … 

“Vesela bi bila, če bi se me po tej izkušnji ljudje spomnili. Upam, in želim si, da se me bodo spomnili kot prijazno osebo, pripravljeno pomagati, in seveda, kot TikTok zvezdo” se nasmehne. 

Emiljina zgodba nas opominja, da je prostovoljstvo lahko priložnost tako za osebno rast kot tudi razvoj, pridobitev novega znanja in izkušenj. Njena odločitev, da se poda na to dogodivščino, je prinesla pozitivne spremembe v njenem življenju. S svojo željo učenja in doživljanja novih izkušenj je postala del raznolike ekipe. Veseli se nadaljnjega sodelovanja, ki ga bo to leto prineslo. 

Njena zgodba nas spodbuja, da se tudi mi odpravimo iz naše cone udobja in se preizkusimo v prostovoljstvu, ki lahko pozitivno oblikuje našo prihodnost. 

Prispevek je pripravila praktikantka Anika Kolenc.