IZKUŠNJA PROSTOVOLJKE, KI JE LETO PREŽIVELA V ŠPANIJI

Z vami delimo izkušnjo prostovoljke Tanje Hrastar, ki se je v sklopu PiNA Terminala udeležila projekta prostovoljstva v prijetnem mestecu Ribadavia v Španiji.

Zakaj prostovoljstvo?

Imela sem željo izkusiti življenje v tujini. Ob iskanju informacij na področju dela, sem bila seznanjena s prostovoljstvom, ki je del iniciative Evropske unije za mlade – European Solidarity Corps (ESC). Mladi se lahko preizkusimo v različnih projektnih delih tako v lastni državi kot tujini. S tem izpopolnjujemo sebe in s svojim delom doprinesemo skupnosti in ljudem po celi Evropi. V programu ESC sem videla idealno priložnost, da uresničim željo po izkustvu življenja v tujini. Menim, da preko projekta prostovoljstva brez večjih stresnih situacij doživiš tuje okolje (kulturo, način življenja, delo …). Naj pojasnim. Načeloma je zate vse poskrbljeno. Ob selitvi nimaš tipičnih selitvenih preglavic, kot je iskanje delovnega mesta, stanovanja, ipd. Skratka, vso svojo pozornost lahko posvetiš menjavi okolja in dogajanju v novem okolju. To je bilo zame resnično pomembno.

V celotni izkušnji prostovoljstva pa nisi sam. Ob sebi imaš vedno nekoga, ki te usmerja in pomaga v trenutkih zmedenosti. V prvi vrsti sta to organizacija, ki te pošlje (ang. sending organization) in organizacija, ki te sprejme kot prostovoljca v tuji državi (ang. reciving organization). V odprti komunikaciji pa je ključ, da se približaš lokalnemu prebivalstvu in spleteš poznanstva, ki se obdržijo tudi po zaključku prostovoljne izkušnje. S strani ESC si tudi finančno podprt, tako ti v času prostovoljstva ni potrebno skrbeti za dodaten zaslužek, da bi si zagotovil osnovne stvari za preživetje (hrana, higiena, bivališče).

Moje prostovoljno delo se je začelo aprila 2019 in zaključilo aprila 2020. Po končani izkušnji lahko zatrdim, da sem veliko spoznala o sebi, svojih sposobnostih prilagajanja tako delu kot neznanemu okolju.

Oris okolja

Moje prostovoljno delo se je dogajalo v Ribadavii, španskem mestecu na jugu Galicije. Opisala bi ga kot zasanjano srednjeveško mestece na okljuku reke Avie. Od tu tudi njegovo ime »Arriba de Avia« (nad Avio). Obdano je z idilično hribovito in gozdnato panoramo Galicije. Ljudje so močno zavedni Galičani, kar pomeni, da se ne radi enačijo s preostankom Španije. Predvsem so ponosni na lastni jezik – gališčanščino, ki bi jo osebno opisala kot nekakšno mešanica med kastiljščino in portugalščino, kljub temu da je ne smemo enačiti ne prvim, ne z drugim. So temperamentni narod, ki obožuje glasbo, vino, naravne terme in dobro družbo. Za ljudi velja, da so rahlo zaprti v primerjavi s preostankom Špancev, vendar ko te sprejmejo medse, zanje nisi več tujec. V primerjavi s Slovenci so absolutno odprt narod, kar je bil v prvih dneh mojega bivanja v Španiji zame kar izziv, glede na mojo mirno in zaprto naravo.

Foto: Tanja Hrastar

Izzivi

Med večje izzive prištevam komunikacijo. Tu ne izpostavljam le verbalne komunikacije, ampak tudi posameznikovo odprtost do drugačnosti ter sposobnost prilagajanja in sprejemanja različnih mnenj. Priznavam pa, da je poznavanje vsaj osnov španskega jezika prvi korak do uspešne komunikacije. Tako je prostovoljstvo idealna priložnost za spoznavanje in poglabljanje novega-tujega jezika. Zame osebno so bile izziv izredno nihajoče temperature in vlažnost zraka, drugačen bioritem dneva in že omenjena odprtost prebivalstva.

Prostovoljstvo v praksi

Prostovoljno delo sem opravljala v mladinskem centru OMIX Ribadavia (Oficina Municipal de Información Xuvenil – Ayuntamieno Ribadavia). Osnovno delo je zajema publiciranje mladinskega centra, njegovih dejavnosti in priložnosti za mlade tako v lokalnem okolju kot tudi v tujini. Preizkusila sem se v grafičnih in multimedijskih dejavnostih. Mladinski center ponuja kar nekaj priložnosti za kreativno preživljanje prostega časa. Priložnosti ustvarjamo mi, prostovoljci. Tako se lahko preizkusiš v mnogih dejavnostih kot vodja in kreator. Delavnice, ki sem jih vodila jaz, so bile na temo ročnega ustvarjanja dekorativnih okraskov, poučno-umetniška delavnica na temo klimatskih sprememb, vsakotedenske ure joge, delavnice angleškega jezika, sodelovanje s turistično informacijskim centrom, sodelovanje z občino Ribadavia …

Poleg dela pa ti ostane tudi obilo časa za raziskovanje države (ali drugih destinacij). Jaz sem izkoristila čas in okolje ter prepotovala Galicijo in Andaluzijo ter naredila nekaj izletov na Portugalsko (Lizbona, Porto in Viana do Castelo). Pri tem gre velika zahvala lokalnim prijateljem, ki so mi bil v pomoč pri realizaciji nekaterih izletov po Galiciji.

Konec je nov začetek

Ljudje so me vedno znova spraševali, ali sem zadovoljna med njimi? In moj odgovor je bil vedno isti: »zelo zadovoljna«. Če bi bilo potrebno, bi izkušnjo ponovila. Med prostovoljstvom sem se soočila sama sabo in svojimi šibkostmi, delala sem na samopodobi in samozavesti, ozavestila sem ogromno procesov v meni katerih prej nisem opazila, predvsem pa sem spoznala proces razumevanja učenja. Vse to skozi moje delo in interakcijo z ljudmi in kulturo. Skratka misija, s katero sem šla v izkušnjo, je bila izpolnjena. Vseeno pa menim, da ni vse v tem,  kar si predhodno začrtaš, da boš dosegel ali izkusil. Velik potencial je v dopuščanju spontanosti in soočanju s samim seboj v situacijah, v katere si naključno postavljen.

Ali bi priporočala izkušnjo prostovoljstva?

Seveda! Vendar se mora vsakdo zavedati, da je kvaliteta in pozitivnost le-te odvisna od samega posameznika. Zato, preden se odločiš za ta korak, pri sebi pretehtaj, ali si sposoben prilagajanja in opuščanja zakoreninjenih prepričanj kaj zmoreš in česa ne.

Foto: Andrea Demetrio Rampin

Želiš doživeti podobno izkušnjo? Prijavi se na projekt prostovoljstva v Španiji! Rok za prijavo je 31. oktober 2020.