NA EKSPERIMENTALNI KONFERENCI DIVE IN SMO ZAPLAVALI V PARTICIPATIVNO ZNANOST

V okviru projekta DIVE IN smo v četrtek, 4. aprila 2024, v HEKI, organizirali eksperimentalno konferenco ‘Zaplavaj v participativno znanost’. V družbi projektnih partnerjev, uveljavljenih strokovnjakov, mladinskih delavcev in mladih raziskovalcev smo predstavili vlogo znanosti v mladinskem delu in mladinskega dela v znanosti, poudarili pomen angažiranja mladih ter spodbujali kulturo sodelovanja, inovativnosti in odprtosti. 

Projekt DIVE IN je bil zasnovan kot most med znanostjo in skupnostjo, med akademiki in mladimi, med teorijo in prakso. V sklopu projekta so se s tremi mednarodnimi dogodki zgradili temelji za mrežo strokovnjakov in entuziastov, ki so pripravljeni deliti svoje znanje in veščine. Ustvaril se je prostor za izmenjavo idej, izkušenj in najboljših praks med več kot 120 profesionalci z različnih področij. 

Na osmih multiplikacijskih dogodkih, ki so pritegnili več kot 400 mladih iz različnih družbenih in kulturnih okolij, se je mladim omogočilo, da so postali aktivni soudeleženci v procesu učenja, raziskovanja in inoviranja. Dokazalo se je, da participativna znanost ni le koncept, ampak živa praksa, ki lahko spremeni način, kako mladi vidijo svojo vlogo v družbi in kako lahko prispevajo k njenemu razvoju.

“Številke govorijo zase, pomembne pa so izkušnje mladih, ki so bili v projekt vključeni,” pove vodja projekta, Maja Drobne. Doda, da je bil projekt DIVE IN, ne le uspeh za sodelujoče organizacije, temveč tudi raziskovanje moči skupnosti, participacije in sodelovanja. “Pokazal je, kako lahko skupaj premikamo meje, kako lahko skupaj gradimo mostove med ljudmi, disciplinami in kulturami, kako lahko zagotavljamo tudi prostore za tiste mlade, ki so izjemni in potrebujejo več znanja in več možnosti.”

Uvodni nagovor je podal Tomi Birimiša, mladi raziskovalec in član Kluba mladih znanstvenikov na UR Inštitutu, ki je govoril o svoji izkušnji ter pomembnosti projekta DIVE IN. “Skozi participativno znanost se lahko demistificira znanost, s tem pa se lahko približamo vsakemu državljanu. Projekti, kot je ta, so zelo pomembni, saj nam omogočajo, da znanost populariziramo, delimo informacije, ideje in navdihujemo prihodnje generacije. Projekt mi je omogočil priložnost, da sem začel razmišljati izven okvirjev.”

Vesna Pajić, Mestna občina Koper, je pozdravila vse prisotne in povedala, da participacija gradi dolgoročne sinergije v družbi in je eden od načinov odstranjevanja tančice znanosti in raziskovanja ter spodbuja k temu, da se znanosti približamo. “Prepletenost različnih domen delovanja in spodbujanja udeležbe, tudi mladih, v procesih participativne znanosti zagotovo vpliva na izboljšanje zmogljivosti znanstvene skupnosti ter neposredno vključevanje javnosti v raziskovalne, ustvarjalne in znanstvene procese.”

Participativna znanost je pomembna, pomembne pa so tudi organizacije, ki to naslavljajo in takšne vsebine omogočajo. O tem je spregovoril predstavnik Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Aleš Ojsteršek iz sektorja za razvoj izobraževanja. “Iz vidika razvoja izobraževanja je pomembno, da je v okolici šole prostor, v katerem lahko šolski delavci pridobijo elemente, ki jih sami kot učni pripomočki ne morejo razviti. Naravno je iskanje zaveznikov in PiNA se v Kopru kaže kot močan zaveznik izobraževalnemu sistemu, v slovenskem prostoru pa poznamo še nekaj drugih primerov dobrih praks. Znanost pa je nekaj, česar do sedaj še nismo srečevali v takšnem obsegu. Glede na to, da v slovensko družbo prihaja izziv, kako naslavljati ustvarjalnost v naši družbi, se to kaže kot priložnost za prihodnost, kjer bi se veljalo obrniti na organizacije oziroma središča, ki to podpirajo. V Kopru so lahko zelo zadovoljni, da imajo tako močnega organizatorja takih vsebin, kot je PiNA.”

Udeleženke in udeleženci so imeli priložnost izkusiti delavnice, na katerih so sistemsko razmišljali skozi  metodo LEGO® SERIOUS PLAY®, s pomočjo mikrobov, ki jih najdemo v blatu izdelali – tako imenovano ‘blatno baterijo’, doživeli izkustveno imerzivno zvočno izkušnjo v zvočnem objektu KUBER, ki raziskuje potencial digitalnega prostorskega zvoka za umetniško izražanje in raziskovanje, se potopili v bioplastiko – plastiko iz lupin škampov in kozic ter raziskovali inovativne rešitve za okolje, v katerem prebivajo z orodjem PLUGNPLAY! Podoživeli so kaj se je v sklopu projekta ustvarjalo in vpogled dobili tudi priročnik, ki lahko vsako kuhinjo spremeni v laboratorij.

Za konec so se ob živi knjižnici prisotni imeli priložnost družiti in pogovarjati s projektnimi partnerji in prisotnimi strokovnjaki. 

V okviru projekta se je ustvarilo tudi priročnik, okvir treningov, serijo videoposnetkov in podcastov. Ti materiali služijo ne le kot dokaz dela, ampak tudi kot viri, ki bodo služili kot trajna dediščina projekta, orodje za učenje in navdih za prihodnje generacije.

Projekt je bil financiran iz programa Erasmus +, ki ga v Sloveniji podpira MOVIT – Zavod za razvoj mobilnosti mladih.

Fotografije: David Lotrič Banović