Izobraževanje
ZAKLJUČEK ENOLETNE PROSTOVOLJSKE IZKUŠNJE
Kako čas hitro teče.
Naši ekipi sta se 3. aprila 2023, pridružili Diana Sokalska in Emilija Blauzdytė. Prijavili sta se v sklopu Evropske solidarnostne enote in bili z nami leto dni. Delovali sta na področju multimedije, grafičnega oblikovanja, ustvarjanja vsebin, fotografiranja tekočih projektov in drugih aktivnostih PiNE. V sredo, 3. aprila 2024, pa sta se po enem letu od nas tudi poslovili.
V ekipi smo veseli in navdušeni, da smo preteklo leto preživeli in ustvarjali skupaj. Hkrati pa žalostni, da se je naše sodelovanje zaključilo, saj so marsikomu v ekipi olajšale delo, ponudile odlično podporo na dogodkih ter na obraze sodelavcev pričarale nasmehe.
Tukaj si lahko preberete vtise in pričakovanja ob začetku njune poti:
V slovo smo jima postavili tudi nekaj vprašanj, da z nami in vami delita vtise njune prostovoljske izkušnje in pa, da si lahko ogledate nekaj skupnih spominov, ustvarjenih v preteklem letu. Povprašali smo ju o njunem najljubšem spominu, kako PiNO vidita sedaj, kaj sta s prostovoljsko izkušnjo pridobili in na kaj sta najbolj ponosni.
Emilija (28 let, Litva): “Zdaj vidim PiNO kot kraj, kjer lahko človek raste in dela z izjemnimi ljudmi ter projekti, ki imajo dejanski vpliv. Najraje se spominjam delavnice z Majo o mikroplaniranju, ki je postopek oblikovanja podrobnih operativnih načrtov za doseganje ciljne populacije. Na delavnici se je zbrala celotna pisarna in bilo je zabavno ter zanimivo. Celotna prostovoljska izkušnja je bila neverjetna izkušnja za samorast. Pridobila sem veliko samozavesti, spoznala sebe in se naučila, na kaj se moram še bolj osredotočiti. Prav tako sem izboljšala svoje znanje angleščine in se naučila osnov slovenščine, na kar sem zelo ponosna. Letošnje leto je bilo eno najboljših (in pri tem ne pretiravam). S seboj bom odnesla veliko spominov. Projekt, na katerega sem najbolj ponosna, je projekt “Slavne ženske – nalepke”, ki krasijo omarice v osrednjem prostoru na PiNI. Rada bi z vami delila tudi misel, ki me bo vedno spominjala na sodelovanje s PiNO. Spomnim se, kot bi bilo včeraj, stavka, ki ga je Jasna povedala v prvem tednu: “Želim, da ta teden narediš vsaj eno napako.”
Diana (27 let, Ukrajina): “Mislim, da zdaj razumem obseg projektov, ki potekajo tukaj, na PiNI in to je – veliko. Po enem letu opravljanja dela tukaj vem, koliko vsak posameznik dela in koliko projektov je bilo izvedenih. V celem letu tukaj se mi je zgodilo toliko čudovitih stvari. Moj najljubši spomin je prvi dogodek, ki sem ga fotografirala. To je bila zame nova izkušnja in res sem bila zaskrbljena, vendar je na koncu šlo bolje, kot sem pričakovala in v procesu sem resnično uživala. To znanje bom zagotovo odnesla s seboj v prihodnost. V tem letu sem se veliko naučila o fotoaparatu, fotografiji in zlasti o dogodkih. Prav tako je bil moj drugi osebni cilj izboljšati znanje angleščine, da se bom počutila bolj samozavestno pri izražanju. Danes lahko rečem, da sem ta cilj v celoti dosegla. Počutim se udobno pri sporazumevanju v angleščini in se ne bojim prijaviti za delo v več mednarodnih podjetjih. Ponosna sem, da sem na začetku tvegala in se odločila priti sem, v Slovenijo, na PiNO. Kljub majhnemu strahu sem sprejela odločitev, ki mi je bila bližja in nikoli je nisem obžalovala. Ta kraj me bo vedno spominjal na to, da moram biti pozitivna in prijazna tudi v težkih časih (ko ti gorijo vsi roki (deadline) ;)). To opazujem že ves čas, odkar sem tukaj, in še vedno me preseneča ter navdihuje.”
Njune dogodivščine pa si lahko ogledate tudi na našem TikTok profilu @PinaKoper ali nujnem skupnem @Emi&DiDi.
Emilija in Diana, vama pa HVALA za vso pomoč in pozitivno energijo. Želimo vama veliko uspehov na nadaljnji poti.
